Sodni svet je doživel kar nekaj širitev svojih pristojnosti, ki jih tokratni predlog povsem novega zakona pregledno in jasno ureja na enem mestu. Predlog sledi priporočilom vseh ključnih mednarodnih ustanov, kot sta Evropska mreža sodnih svetov in Posvetovalni svet evropskih sodnikov pri Svetu Evrope, ki zagovarjajo varovanje neodvisnosti sodnikov in sodstva ter hkrati spodbujajo odgovornost, učinkovitost in kakovost sodstva.

Zaupanje javnosti v sodstvo stoji in pade na sposobnosti ali pa nesposobnosti vseh treh vej oblasti, da vsaka v okviru svojih ustavno opredeljenih pristojnosti storijo vse potrebno za zagotovitev večje kakovosti sodstva in, kjer je to potrebno, ugotavljanje odgovornosti in sankcioniranje napak.

Sodni svet ima necehovsko sestavo, v kateri, poleg predstavnikov sodstva, sodelujejo tudi univerzitetni profesorji prava, odvetniki in drugi pravniki.

Nekatere ključne rešitve novega zakona:
  • disciplinsko sankcioniranje sodnikov ni več pristojnost sodišč, pač pa Sodnega sveta;
  • Sodni svet pridobi dostop do vseh dokumenov, potrebnih za izvrševanje njegovih pristojnosti, vključno z varovanimi podatki;
  • Z možnostjo podaje predhodnega mnenja postane Sodni svet pomemben sogovornik pri spremembah organizacijske mreže sodišč prve stopnje;
  • Sodni svet na pobudo predsednika Vrhovnega sdišča ali ministra za pravosodje obravnava pomembne zadeve sodne ali pravosodne uprave, vključno s predlogi proračuna za sodstvo ter načelnimi stališči o razmerah v sodstvu; 
  • določitev nezdružljivosti opravljanja funkcije člana Sodnega sveta z drugimi funkcijami.
  • V pripravi
  • Strok. uskl.
  • Medres. uskl.
  • V vladnem postopku
  • V postopku v državnem zboru
  • Objava v uradnem listu

Predlog novega Sodnega reda, ki je začel veljati 1. januarja 2017, prinaša pomembno posodobitev ureditve notranje organizacije in poslovanja sodišč po letu 1995 in je velik korak k zagotovitvi večje transparentnosti slovenskega sodstva.

Nekatere ključne rešitve novega zakona:
  • obveznost Vrhovnega sodišča, da Ministrstvu za pravosodje za namene izvajanja sistemskega spremljanja delovanja sodišč, enotnosti sodne prakse in javne objave sodb zgotavlja nemoteno posredovanje sodnih odločb;
  • omogočen bo brezplačen vpogled v podatke iz vpisnikov. Način dostopa, nabor splošno dostopnih podatkov in obliko njihove objave bo določil predsednik Vrhovnega sodišča po predhodnem soglasju ministra za pravosodje;
  • možnost fotografiranja in snemanja neposredno pred začetkom javne glavne obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve v zadevah, kjer javnosti ni izključena;
  • glede delovanja sodne uprave, informatizacije sodišč ter poslovanja z zadevami v elektronski obliki pa določbe sledijo razvoju poslovnih procesov na sodiščih.
  • V pripravi
  • Strok. uskl.
  • Medres. uskl.
  • V vladnem postopku
  • V postopku v državnem zboru
  • Objava v uradnem listu

Republika Slovenija je v sodnih in različnih drugih postopkih tako doma kot v tujini v tem trenutku izpostavljena sporom v vrednosti prek milijarde evrov. Zato potrebujemo učinkovito, fleksibilno in transparentno državno odvetništvo, ki bo uspešno zastopalo interese republike Slovenije in njenih davkoplačevalcev.

Nekatere ključne rešitve novega zakona:
  • preoblikovanje Državnega pravobranilstva v Državno odvetništvo, ki ohranja samostojnost in avtonomnost;
  • uvedba kariernega sistema napredovanja v organizaciji, ki bo nagrajevala najboljše državne odvetnice in odvetnike
  • preprečevanje političnega imenovanja z jasno določenim postopkom kandidiranja in ustreznim strokovnim sitom;
  • okrepitev svetovalne funkcije državnega odvetništva. 
  • V pripravi
  • Strok. uskl.
  • Medres. uskl.
  • V vladnem postopku
  • V postopku v državnem zboru
  • Objava v uradnem listu

Novela Zakona o pravdnem postopku je del projekta »Hitreje do pravice«, s katerim želimo posodobiti procesno zakonodajo in vanjo vtkati mehanizme, ki jih za pospešitev postopkov in enotnejšo sodno prakso poznajo druge evropske države.
Izvedli smo obsežno anonimno anketo med udeleženci postopka, ki so opozorili na naslednje probleme:
– višja sodišča razveljavijo sodbe in jih prevečkrat vračajo v novo sojenje na prvo stopnjo (podaljševanje sodnih postopkov);
– sodna praksa je neenotna, kar ogroža pravno varnost posameznika;
– preveč je preložitev narokov zaradi poznega vlaganja vlog;
– razlike v skrbnosti posameznih sodnikov pri vodenju postopkov so prevelike;
– postopki so predolgi tudi zaradi težav pri vročanju;
– odvetniki so prevečkrat nagrajeni in motivirani za kopičenje vlog.
 

Nekatere ključne rešitve novega zakona:
  • večja odgovornost vseh strank postopka za dobro pripravljenost na naroke, kar pomeni izboljšavo kakovosti odločanja;
  • sankcioniranje zavlačevanja postopkov;
  • razbremenitev sodnika vseh opravil, ki niso vezana na samo sojenje;
  • uvedba programa vodenja postopka, ki ga sprejme predsednik senata na pripravljalnem naroku ob sodelovanju s strankami, s čimer se že v začetni fazi začrta smer pravdnega postopka;
  • zamejitev začaranega kroga vračanja v ponovno sojenje z uvedbo pravnega varstva v obliki pritožbe na Vrhovno sodišče v primeru morebitne neupravičene razveljavitve sodbe;
  • uvedba instituta izdaje svetovalnih mnenj Vrhovnega sodišča na predlog prvostopenjskega sodišča;
  • uvedba možnosti podaje ločenih mnenj vrhovnih sodnikov, javne obravnave na Vrhovnem sodišču ter javne razglasitve odločb Vrhovnega sodišča po vzoru prakse Ustavnega sodišča.

 

 

 

 


 

  • V pripravi
  • Strok. uskl.
  • Medres. uskl.
  • V vladnem postopku
  • V postopku v državnem zboru
  • Objava v uradnem listu

V Sloveniji trenutno ni možno, da bi na podlagi tožbe enega tožnika lahko prišlo do poplačila več oškodovanih oseb, na drugi strani pa posebej na področjih pravic potrošnikov, vlagateljev, prava varstva konkurence in kršitev pravic delavcev prihaja do množičnih oškodovanj. Pogosto gre namreč za nizke zahtevke posameznikov, ki le-teh v primerjavi s stroški postopka ne motivirajo, da bi uveljavljali pravico do sodnega varstva (to posebej velja v potrošniških sporih). Na drugi strani pa je skupna vrednost takšnih zahtevkov lahko velika, kar pomeni visoko protipravno okoriščenje kršitelja, kar zaradi manka preventivnega učinka ogroža položaj gospodarskih subjektov, ki delujejo skladno s pravom. Zato smo pripravili nov Zakon o kolektivnih tožbah, ki na te probleme odgovarja s sodobnim konceptom pravnega varstva.

Nekatere ključne rešitve novega zakona:
  • zagotovitev dejanske možnosti dostopa do sodnega varstva in uresničitev varstva pravic, ki so bile posameznikom kršene v primeru množičnega oškodovanja;
  • ureditev bo veljala na vseh pravnih področjih, kjer bi sicer sodišča odločala v civilnih, gospodarskih in delovnih sporih, zlasti pri potrošniških pogodbah, kršitvah antitrusta, sporih na trgu finančnih instrumentov, delovnih sporih - po ustalitvi sodne prakse in uporabe zakona pa bo polje uporabe mogoče razširiti tudi a druga področja, npr. okoljevarstveno ter množične nesreče ;
  • hitrejše reševanje tovrstnih sporov in zaščita pred nevarnostjo preobremenitve sodišč s samostojnimi tožbami v primeru množičnih oškodovanj. 
  • V pripravi
  • Strok. uskl.
  • Medres. uskl.
  • V vladnem postopku
  • V postopku v državnem zboru
  • Objava v uradnem listu

Po podatkih policije se je povprečno število dni »policijskega dela predkazenskega postopka« pri gospodarskih kaznivih dejanjih iz 145 dni leta 2011 dvignilo na 274 dni leta 2015. Postopek je treba pospešiti, zato bosta imela policija in tožilstvo pri pridobivanju dokazov večjo vlogo, omejili bomo potrebo po sodni preiskavi in spodbudili vlaganje neposrednih obtožnic.

Nekatere ključne rešitve novega zakona:
  • okrepitev pristojnosti in vloge državnega tožilstva ter policije pri pridobivanju dokazov v predkazenskem postopku;
  • lažje in hitrejše pridobivanje podatkov od bank, hranilnic, plačilnih ustanov itd.;
  • lažje dokazovanje kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti;
  • zamejevanje vračanja zadev na prvo stopnjo v ponovno sojenje;
  • preprečitev zlorab opravičil pri izostankih iz sojenja in posameznih procesnih dejanj z zamejitvijo ter jasno določitvijo opravičljivih razlogov;
  • V pripravi
  • Strok. uskl.
  • Medres. uskl.
  • V vladnem postopku
  • V postopku v državnem zboru
  • Objava v uradnem listu

Prizadevanja za bolj učinkovit pregon gospodarskega kriminala so dobila zagon že z ustanovitvijo specializiranega državnega tožilstva. Praksa je pokazala, da bo treba ustanoviti tudi posebno, specializirano sodišče, ki se bo ukvarjalo samo s tovrstnim kriminalom.

Nekatere ključne rešitve novih zakonov:
  • nadgradnja načina in pogojev pridobivanja podatkov od bank, hranilnic, plačilnih institucij, družb za izdajo elektronskega denarja;
  • naznanitelji  kaznivega dejanja, ki so zavezani k varovanju bančne in poslovne tajnosti, bodo odvezani varovanja zaupnosti pri podaji naznanil oziroma kazenskih ovadb državnemu tožilstvu;
  • krepitev pogojev za kakovost odločitev o zavrženju kazenskih ovadb, ki jih podajo t. i. kvalificirani ovaditelji (nadzorni organi s področja davkov, carin, delovnega prava, bančništva, omejevanja konkurence, finančnega poslovanja itd.);
  • odprava obarvanega naklepa pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
  • V pripravi
  • Strok. uskl.
  • Medres. uskl.
  • V vladnem postopku
  • V postopku v državnem zboru
  • Objava v uradnem listu

Zdajšnji koncept kazenskega postopka ne nudi dovolj zaščite najbolj ranljive strani v postopku - žrtev kaznivih dejanj. Te so tekom predkazenskega in kazenskega postopka podvržene velike številu zasliševanj in pogosto po nepotrebnem tudi stresnemu stiku z osumljencem. S spremembami Zakona o kazenskem postopku želimo to zaščito dvigniti na ustrezno, evropsko primerljivo raven.

Nekatere ključne rešitve novega zakona:
  • boljše informiranje oškodovancev o njihovih pravicah (potek preiskave in postopka, sodelovanje v postopku, pravna in psihosocialna pomoč, povračilo stroškov, premoženja, pravica do odškodnine, postopkovne pravice);
  • preprečevanje ponovne viktimizacije žrtve z ukrepi za izogibanje stikov med njo in storilcem;
  • hitrejša in prijaznejša izvedba zaslišanja, ki naj se ne ponavlja po nepotrebnem
  • uveljavitev standarda izvajanja samo tistih zdravstvenih pregledov žrtve, ki so nujno potrebni.
  • V pripravi
  • Strok. uskl.
  • Medres. uskl.
  • V vladnem postopku
  • V postopku v državnem zboru
  • Objava v uradnem listu

Slovenija je edina država članica EU, ki nima organizirane enovite probacijske službe. Vlada je že sprejela akcijski načrt za vzpostavitev takšne službe. Vrsto probacijskih aktivnosti, ki jih sedaj izvršuje več nosilcev, bo tako izvrševala specializirana strokovna institucija, s čimerse bo povečala učinkovitost izvrševanja skupnostnih sankcij ter kazensko-pravnega sistema v celoti.

Nekatere ključne rešitve novega zakona:
  • po najboljših vzorih drugih evropskih držav vzpostavitev profesionalne službe za probacijo, ki bo centralizirano skrbela za izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij;
  • boljša izraba obstoječih alternativnih kazenskih sankcij (npr. pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom), ki se trenutno izvajajo v premajhnem obsegu oziroma niso ustrezno nadzorovane;
  • bolj poglobljeno/kakovostno obravnavanje storilcev kaznivih dejanj;
  • zmanjševanje povratništva in števila obsojencev na prestajanju zaporne kazni.
  • V pripravi
  • Strok. uskl.
  • Medres. uskl.
  • V vladnem postopku
  • V postopku v državnem zboru
  • Objava v uradnem listu

Javnost je pogosto upravičeno kritična do ravnanja in upravljanja s predmeti, ki so bili zaseženi v kazenskem postopku ali v zvezi z njim in izročeni sodišču v hrambo. Vrednotenje zavarovanega in odvzetega premoženja  je tako prepuščeno sodnikom, ki za to nimajo ustreznih znanj in veščin. Državi se ga vedno ne izplača prevzeti v hrambo, saj gre v nekaterih primerih za precej neobičajno premoženje (podjetja, celo eksotične živali, itd.) Zdajšnji sistem je nepregleden, neoptimalen in s finančnega vidika precej potraten, manjka pa tudi učinkovit nadzor.

Nekatere ključne rešitve novega zakona:
  • vzpostavitev centralnega organa za hrambo in upravljanje z zaseženim premoženjem;
  • vzpostavitev (stroškovno) učinkovitega postopka za vrednotenje premoženja in odločitev o načinu hrambe in razpolaganja z njim;
  • zagotovitev strokovne podpore in izobraževanj pristojnih orgnov s težnjo, da bi finančne preiskave v vseh primerih postale del policijskih preiskav
  • V pripravi
  • Strok. uskl.
  • Medres. uskl.
  • V vladnem postopku
  • V postopku v državnem zboru
  • Objava v uradnem listu